Cerkev stoji nad naseljem Stari trg, na vrhu razglednega griča Grad nad Slovenj Gradcem, imenovanega tudi Grajski grič. Z obzidjem obdana arhitektura je posledica prepleta utrdbene in sakralne stavbne strukture, saj je bila prvotno lastniška kapela slovenjgraških zemljiških gospodov. Pobudo za izgradnjo je podal oglejski patriarh Bertold V. Andeški (ok. 1180, †1251), zemljiški in cerkveni gospod Slovenj Gradca. Leta 1091 se prvič omenja kot St. Pankratz in Grez, leta 1106 kot fara sv. Pankracija v Starem trgu, v začetku leta 1174 pa kot ecclesia sancti Pancratii de Grez. Cerkev je bila ugledna, saj je imela precejšnje letne dohodke, posesti in pravice, tudi desetino, ki se v virih omenja že leta 1174. Ni imela pokopališča, saj je stala znotraj grajskega kompleksa. Umrle so pokopavali pod hribom, kjer je bila nato postavljena cerkev sv. Radegunde. Cerkev sv. Pankracija je doživela številne prezidave, zato ima zelo razgibano stavbno zgodovino. Kvadratni del cerkve je ostanek nekdanje grajske stavbe, saj je Bertold V. Andeški grajsko dvorano prezidal v grajsko kapelo. Spodnji del cerkvenega zvonika je ostanek starega grajskega stolpa – bergfrida. Glavni vhod v zahodni steni je nastal okoli leta 1240, v timpanonu portala je ohranjena freska Marije z Jezusom. Iz tega obdobja je tudi osrednji dvoranski prostor s križnorebrastim obokom, ki ga podpira marmorni rimskodobni monolit, ki so ga preoblikovanega vgradili v cerkev. Strop cerkvene ladje je iz okoli leta 1580, pod njegovo stensko poslikavo so odkrili starejše poslikave. Okrog leta 1700 so k prvotni kapeli prizidali prezbiterij, kjer se nahaja veliki oltar s podobo sv. Pankracija iz leta 1776, delo domačega baročnega slikarja Janeza Andreja Straussa (1721, †1783), ki je za oba stranska oltarja upodobil še sv. Alojzija in sv. Janeza Nepomuka. Cerkvi so na južni strani nad gotsko zakristijo prizidali tako imenovane svete stopnice, ki se vijejo v pokritem, obokanem hodniku s freskami s prizori pasijona, saj se tam sklene Križev pot, ki poteka po pobočju od cerkve sv. Radegunde. Freske je okoli leta 1770 naslikal štajerski baročni slikar in freskant Anton Lerchinger (ok. 1720 – po 1787).
Besedila: Aleksandra Čas, Saša Djura Jelenko, Brigita Rajšter, Aleksandra Ramšak
Koroški pokrajinski muzej, april 2024
