Svete točke v svetem prostoru Mislinjske doline so v pokrajini prisotne zagotovo od naselitve Slovanov, izbrali so jih skladno z njihovo tridelno predstavo o bogovih. Za večino teh svetih mest lahko potrdimo rabo že v prazgodovini.
Najstarejše zgodnjesrednjeveško najdišče je skeletno grobišče na Puščavi nad Starim trgom, datirano v 8. in 9. stoletje. Na jugovzhodnem vogalu grobišča so omembe vredni trije v vrsto postavljeni kamni, tlakovana vzpetina v osrednjem delu in najdba mlinskega kamna. Grobovi so usmerjeni proti Sv. Mariji na Homcu, Sv. Martinu v Šmartnu pri Slovenj Gradcu in Sv. Juriju na Legnu. Sv. Pankracij, prva izbrana sveta točka mitične zgodbe, se povezuje z mitičnim likom slovanskega vrhovnega boga Peruna.
Nekoliko mlajša, iz zadnje tretjine 9. in 10. stoletja, je v temeljih ohranjena enoladijska zgodnjesrednjeveška cerkev, odkrita med raziskavami znotraj današnje cerkve sv. Jurija.
Datirana je na podlagi sočasnih grobov. Zgodnjesrednjeveški sakralni objekt iz Sv. Jurija se uvršča med ene redkih raziskanih zidanih cerkva iz tega obdobja na območju jugovzhodnih Alp, odkritje je bilo prelomno za razumevanje mitične pokrajine. Sv. Jurija, drugo sveto mesto mitične zgodbe, povezujemo z mitičnim likom Jurija.
Informacije arheologije in etnologije se povezujejo s slovanskim mitološkim izročilom in se v pokrajini strukturno prepletajo. Ohranile so se do današnjih dni kot neme pričevalke mitične pokrajine.
(Foto: Klemen Uršnik)
Širše določajo Mislinjsko dolino izbrane štiri svete gore, Uršlja gora ali Plešivec, vzpetina Turjak nad naseljem Mislinja, Selovec, najvišja točka na severu, in Lovrenška jezera, področje visokogorskega barja na Pohorju. V samem presečišču premic med izbranimi točkami stoji vzpetina Homec s cerkvijo sv. Marije. Povezujemo jo s Perunovo ženo/hčero Mokoš, v ljudskem izročilu se je ohranila kot Mara.
Vera starih Slovanov je bila praktična vera povezana s cikli življenja, rojstvom in smrtjo, setvijo in žetvijo, ki so jo slovanski vedanci vpisali v pokrajino.
Najvišjo točko v prostoru zavzema vrhovni bog Perun. Drugo, nižje ležečo točko zavzema Perunov mitski nasprotnik Veles – bog podzemlja, upodobljen kot zmaj/kača. Tretje mesto povezujemo z ženskim božanstvom, s Perunovo ženo/hčero Mokoš. Sveta mesta Peruna/Pankracija, Velesa/Jurija in Mokoš/Mare tvorijo obredni trikotnik v pokrajini.
(Foto: Klemen Uršnik)
Našo mitično pokrajino zamejujejo še do danes ohranjene pešpoti, ki so se ohranile znotraj obrednega trikotnika. Prva vodi v smeri od Pankracija, čez Tičnico do Jurija (smer Perun – Jurij). Za Tičnico je veljalo, da je bila prostor, kamor so domačini odhajali na ljubezenske zmenke. Druga ohranjena pot je križev pot, ki vodi od Šmartna do Homca (smer Jurij – Mara) in tretjo predstavlja romarski križev pot iz Starega trga od cerkve sv. Radegunde do cerkve sv. Pankracija (smer Mara – Perun).
Besedila: Aleksandra Čas, Saša Djura Jelenko, Brigita Rajšter, Aleksandra Ramšak
Koroški pokrajinski muzej, april 2024